Estetika znanosti ali kako lep je (bil) Triglavski ledenik

Preučevanje Triglavskega ledenika je najdlje trajajoča raziskovalna dejavnost Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU – lani so obhajali sedemdeset let, kar ga opazujejo. To pomeni, da se geografi nanj podajajo na rednih vsakoletnih odpravah, v zadnjem času pa jim je priskočila na pomoč še sodobnejša tehnologija: digitalne posnetke območja pridobivajo vsakodnevno in si jih je mogoče ogledovati na spletišču Kamera Triglavski ledenik.

screen-shot-2017-05-25-at-10-54-17

V celotnem obdobju izvajanja meritev se je ledenik postopno krčil. To bi lahko parafrazirali z naslovom pesniške zbirke Marka Pavčka: Z vsako meritvijo me je manj. Ampak umetnost, poezija, estetika in kar je še takih neeksaktnih kategorij, se le redko znajdejo v istem stavku z znanostjo. Zato bo letošnja odprava na Triglavski ledenik konec avgusta, ponavadi je ta v prvi polovici septembra, nekaj posebnega. Če so geografi in geodeti našemu največjemu ledeniku doslej jemali mero le po površini in občasno tudi globini (prostornina), bodo tokrat poleg ustaljenih posegov, ki temeljijo izključno na podatkih o izmeri, izvedli tudi kartiranje površinskih oblik na Triglavskih podih ter delavnico z naslovom Estetsko vrednotenje površinskih oblik, ki jo bo vodil dr. Aleš Smrekar. Nekonvencionalen – ali vsaj manj konvencionalen – bo še sklop aktivnosti, nad katerim bo bedela dr. Mateja Šmid Hribar in bo potekal pod geslom Razumevanje ledenika kot refleksije spreminjanja pokrajine skozi čas.

Za kaj gre? Kot razlaga Smrekar, čigar konjiček je fotografiranje, kar ga nedvomno dela bolj dojemljivega za oblike in barve sveta okoli njega, se že dlje časa ukvarja z mislijo, zakaj je estetika kategorija, ki je iz eksaktne znanosti precej izrinjena. Pokrajine se spreminjajo pred našimi očmi, mi pa tega skoraj ne opazimo, štejejo le številske kategorije, pravi. Prepričan je, da je takšno dojemanje povezano s spremembami v družbi in napredkom tehnologije.

Ledeniki, tudi Triglavski, so idealen primer za ponazoritev postopnega spreminjanja zemeljskega površja, ki ga poganjajo podnebne spremembe. Z umikanjem ledenikov se postopno razkriva površje, kjer so še vedno odtisnjene sledi nekdanjega ledenega pokrova, ki se kažejo v raznovrstnih površinskih oblikah in vzorcih. V sklopu delavnice Estetsko vrednotenje izbranih površinskih oblik se bodo sodelujoči podali na Triglavske pode, kjer geografi že desetletja opazujejo ledenik. Po sprehodu jih bo čakal še krajši intervju, v katerem bodo skušali opisati svoje izkušnje s poudarkom na estetskem dojemanju površja in razumevanju spreminjanja pokrajine skozi čas. Med dvodnevnim bivanjem v Triglavskem domu na Kredarici, ki bo, kot ponavadi, baza ekipe raziskovalk in raziskovalcev z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ob rednih vsakoletnih meritvah, bodo udeleženci delavnice lahko prisluhnili še predavanju o Triglavskem ledeniku, ki ga bo zanje imel mag. Miha Pavšek. Kot je povedal Smrekar, bodo letošnjo geografsko odpravo prav zaradi malce drugačnih vsebin izčrpno zabeležili tudi na filmski trak. Pridružil se jim bo tudi mladi slovenski umetnik Aljaž Celarc, ki v svojih delih opozarja na neustrezen odnos do varovanja narave. Tisti, ki bodo takrat tam, bodo lahko spremljali njegov novi projekt.

In kdo bodo udeleženci delavnice Estetsko vrednotenje izbranih površinskih oblik? Vsi, ki jih to zanima in, ki jim poleg tega nista tuja hoja po gorah in gibanje v gorskem svetu. Med njimi ste lahko z nekaj sreče tudi vi. Izbrancem bomo omogočili brezplačno prenočevanje in prehrano v času dvodnevne delavnice. Bodite pozorni – po naših običajnih kanalih obveščanja, družbenih omrežjih in spletnih straneh, vas bomo v naslednjih tednih pozvali k sodelovanju. Zainteresirani posamezniki boste lahko izpolnili spletni prijavni obrazec, na podlagi katerega bo vodja delavnice izbral udeležence.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja