Potencial urbane raznolikosti in kreativnosti migrantskih podjetnikov

Predeli mest, v katerih živijo, delajo in ustvarjajo migranti, so praviloma med najbolj slikovitimi in sčasoma postanejo zanimivi tudi za turiste, katerih radovednost presega kljukanje znamenitosti na spisku obveznih ogledov.

Tudi Interregov projekt Urban Diversity slavi raznolikost in ustvarjalnost onkraj etničnih in rasnih meja. Njegov namen je povezovanje in zagotovitev zaposlitev za čim več prišlekov v okolju dveh evropskih držav, kjer se bo izvajal do maja 2020: v Sloveniji, točneje v Ljubljani, in v Avstriji, točneje v Gradcu. Tu bo 19. oktobra letos potekala tudi zagonska konferenca, kjer se bodo srečali predstavniki vseh sodelujočih ustanov, med katerimi so poleg ZRC SAZU (Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU), ki je vodilni partner, še Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) ter mesto Gradec in izobraževalna ustanova Bildungshaus Schloss St. Martin.

ud_logo

Kot so povedali raziskovalci Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, se bodo v tem projektu posebej osredotočili na tim. migrantske podjetnike – samozaposlene v malih ali srednjih podjetjih, ki so se v Slovenijo priselili od drugod ali so otroci priseljencev. V prvi fazi bodo zbirali primere dobrih praks ali pač ovir, ki so jih anketiranci imeli pri odpiranju podjetja pri poslovanju. Nato bodo poskušali opisati in vzpostaviti razmerja med kreativnostjo in raznolikostjo, pri čemer se bodo povezali z dogajanjem v okviru Meseca oblikovanja, ki bo potekal tako v Ljubljani kot v Gradcu. V Ljubljani so si za območje, ki se že kaže kot večkulturno in se zdi najprimernejše za spodbujanje nadaljnjega razvoja v tej smeri, izbrali Trubarjevo ulico, ki s svojimi prodajalnami začimb in drugih etnično obarvanih priboljškov v ljubljanski veduti res izstopa po svoji svežini. Pod okriljem projekta Urban Diversity bodo poskušali doseči, da bi Trubarjeva ulica zaživela v skupnostnem duhu, kjer bi se kresale nove zamisli in bi pozitivno sožitje odzvanjalo daleč naokrog.

urban-diversity3

»Resnično vljučevanje priseljencev v našo družbo je je možno le z roko v roki z ekonomsko integracijo,« je prepričan dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Zato je tem pomembneje, da se migrantom pri odpiranju lastnih podjetij ne meče polen pod noge (kar se menda tudi dogaja …), saj migranti s tem ustvarjajo delovna mesta, pogoste ne le sebi, temveč tudi članom svoje družine, sonarodnjakom in tudi domačemu prebivalstvu. V Sloveniji je po podatkih Ajpesa več kot 800 samozaposlenih z migrantskimi koreninami. Statistični podatki za Veliko Britanijo kažejo, da migrantska podjetja tam v povprečju zaposlujejo od 4 do 7 ljudi. Poleg blagodati plačevanja davkov, če na migrantska podjetja pogledamo s strogo utilitarnega stališča, ne smemo prezreti svežine in novih idej, ki jih migranti pogosto zanesejo v novo okolje, tudi gospodarsko. V ZDA več kot polovico novih podjetjih ustanovijo migranti, je še en pomenljiv statistični podatek. Navajati, katera so med najbolj zvenečimi, pa bi bilo verjetno že podcenjevanje bralcev teh vrstic …

urban-diversity2

Dogajanje v zvezi s projektom Urban Diversity lahko spremljate na njihovi FB-strani.