Mir, najpomembnejša vrednota in ključna sestavina dediščine ob Soči

»Narava dediščine je dvoumna, kakor so tudi same vojne, in zato izzove različna čustva in številne razlage. Mar je možno, da se iz popolnega uničenja človeških teles in duš, pokrajine in okolja rodi kaj pozitivnega in spodbudnega? Smo sposobni najti sledi človečnosti v najbolj nečloveških vojnih razmerah?« se sprašujejo organizatorji mednarodne konference o Dediščini prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom, ki je potekala konec prejšnjega tedna v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

konferenca-foto-1

Pri srečanju, ki je sodilo v sklop mednarodne konference Muzeji in zamolčane zgodovine, je sodeloval tudi Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU s predstojnico dr. Petro Svoljšak, specialistko za zgodovino prve svetovne vojne. »Nova spoznanja in nov odnos do dediščine prve svetovne vojne so v zadnjih dvajsetih letih povzročili tudi kvalitativni preskok od zbirateljstva vojnih ostankov na terenu do njihove reinterpretacije zaradi posebnosti časa in prostora, kjer se po spletu zgodovinskih okoliščin ti ostanki nahajajo,« je med drugim poudarila zgodovinarka. Petra Svoljšak je tudi vodja delovne skupine, ki pripravlja kandidaturo Poti miru – dediščina 1. svetovne vojne za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.

Z Unescom pa je tesno povezan tudi prof. dr. Bernd von Droste zu Hülshoff, ki je bil ključni govorec na konferenci, nekdanji prvi direktor Unescovega Centra za svetovno dediščino (World Heritage Convention), več kot dvajset let član IUCN Komisije za parke in varovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, zdaj Svetovne komisije za varovana območja. Po upokojitvi leta 1999 je deloval kot svetovalec Unescovega generalnega direktorja za kulturo, svetoval pa je tudi Evropski komisiji, in sicer kot neodvisni strokovnjak za vrednotenje projektov. Je avtor številnih knjig in člankov na temo o svetovni dediščini, na mednarodni konferenci Dediščina prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom pa se je dotaknil temeljne vloge vojne dediščine pri negovanju kulture miru v človeški družbi. »S številnimi spominskimi cerkvami, vojaškimi pokopališči, muzeji in bolnišnicami priča spominska krajina ob Soči o strašnem opustošenju in o zločinih te vojne, pa tudi o ustvarjalnosti vojakov in pogosto o njihovi želji po miru,« je med drugim povedal. Mir je najpomembnejša vrednota in ključna sestavina dediščine ob Soči, ki jo je treba prenesti  na prihodnje rodove, je sklenil Bernd von Droste zu Hülshoff.

Bernd von Droste zu Hülshoff
Bernd von Droste zu Hülshoff

Mednarodno konferenco Dediščina prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom  je poleg obeh zgoraj omenjenih predavateljev oplemenitila še osmerica govorcev: Maša Klavora je predstavila vlogo Fundacije poti miru v Posočju pri ohranjanju dediščine prve vojne v Posočju, Jelka Pirkovič, strokovnjakinja na področju varstva kulturne dediščine, je spregovorila o novi pokrajinski paradigmi, Gojko Zupan in Silvester Gaberšček z Ministrstva za kulturo sta ovrednotila arhitekturno dediščino Posočja, povezano z vojno, Ernesta Drole iz ZVKDS, enota Nova Gorica, je poudarke pri vrednotenju nepremične kulturne dediščine pokazala s primeri vojaških pokopališč v Posočju. Željko Cimprič je opozoril na osebne zgodbe, Ivana Leskovec (avtorstvo si deli z Milojko Magajne) na nadnacionalni in nadpolitični humanizem v najtežjih vojnih in medicinskih razmerah, Tanja Rožembergar iz SEM na večplastno spominjanje na Ljubljano kot koncentracijsko taborišče. Dr. Vojteh Cestnik, upokojeni profesor Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, pa je predaval o živalih v vojni.