Mestne zelene površine – zračni filter, ki blaži hrup in boljša kakovost zraka

Z oddaljenostjo mesta od zelenih površin se je nekdaj merila njegova urbanost – in kako svetovljanski so njegovi prebivalci, ki jim več kot polja in gozdovi pomenijo asfalt in mestna infrastruktura. Ti časi so minili, mestne zelene površine so bolj kot kadarkoli dragocenost, hiter dostop do njih pa merilo, kako se je urbanistom posrečilo načrtovanje.

ZRC SAZU je od nedavnega vključen v Interregov projekt UGB – Urban Green Belts (UGB) ali po slovensko Mestne zelene površine – pametni integrirani modeli trajnostnega upravljanja mestnih zelenih površin za bolj zdravo in ljudem prijazno mestno okolje.

Nepremičnine v velikih mestih, ki se lahko pohvalijo s parkom ali vrtom v bližini, so na nepremičninskem trgu bolj cenjene, saj bližina zelenih površin zagotavlja boljšo kvaliteto bivanja, razlaga dr. Jasna Fakin Bajec (Inštitut za kulturne in spominske študije), ki deluje na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici. Mestne zelene površine ne zagotavljajo zgolj prostočasnih dejavnosti oziroma prostora za rekreacijo, temveč so tudi neke vrste zračni filter, ki blaži mestni hrup in izboljšuje kakovost mestnega zraka. Toda če mestnih zelenih površin ne vzdržujemo pravilno, so nam lahko v breme ali celo postanejo jabolko spora med prebivalci in pristojnimi organi, opozarja sogovornica. Zeleni pasovi, ki se širijo v manjših naseljih znotraj velikih mest, so tudi pljuča gosto naseljenih površin, ki lahko zagotovijo različne okoljske, socialne in gospodarske koristi.

Drevored na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani
Drevored na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani

Za doseganje vseh teh ciljev pa tradicionalni pristopi odločujočih akterjev danes ne zadoščajo več. Da bi mestne zelene površine lahko trajnostno upravljali tudi v 21. stoletju, bodo sodelavci projekta UGB razvili orodja in strategije s poudarki na sodelovanju s prebivalci in drugimi odločujočimi akterji. S skupnimi močmi vseh naštetih bo upravljanje mestnih zelenih površin bolj učinkovito ter usmerjeno v razvoj integriranega sistema ravnanja z okoljem. To bo prispevalo k večji biodiverziteti, izboljšanju kakovosti zraka, zmanjšanju mestnega hrupa, blažitvi vročinskih valov in k splošnemu izboljšanju kakovosti življenja v mestih.

Pri projektu UGB sodeluje deset partnerjev iz sedmih držav, ki bodo razvili inovativne metode in orodja (glede na možnosti uporabe zelene infrastrukture, sodelovanja z mestnimi skupnostmi in koncepti upravljanja na več ravneh), ki podpirajo integrirane modele za pametno upravljanje mestnih zelenih površin. V okviru projekta bodo opravljene pilotne akcije, ki bodo preverjale inovativne rešitve. Zbrali jih bodo tudi v priročniku, ki bo služil kot vodilo pri boljšem upravljanju zelenih površin.

Več o projektu UGB si lahko preberete na spletni strani.