Od nabiranja morske trave do samorefleksije o tatujih

Dokumentaristika je v zadnjih letih doživela nesluten razcvet, dokumentarni filmi pa na mednarodnih filmskih festivalih posegajo po nagradah in priznanjih, za katere si še ne tako dolgo nazaj ne bi mogli misliti, da se lahko zanje sploh potegujejo. Veliko zanimanje za dokumentarne filme je zaznati tudi pri nas. Sredina marca se je med ljubitelji dokumentarcev… Več Od nabiranja morske trave do samorefleksije o tatujih

Kratkost zgodovinskega spomina v narodu izseljencev

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je od lani eden od soizvajalcev usposabljanj pod skupnim naslovom Le z drugimi smo. Njihova usposabljanja so namenjena prvenstveno pedagoškemu osebju, na željo pa pridejo tudi v posamezne kolektive, kjer se zaposlenim zdi, da jih medkulturnost, ničelna toleranca do nasilja, slovensko izseljenstvo, migracije in podobne teme zadevajo… Več Kratkost zgodovinskega spomina v narodu izseljencev

Vrtičkarji, vrtičkarji … tokrat v mednarodnem raziskovalnem projektu

Mestno vrtičkarstvo je zanimiv pojav, ki je v Sloveniji že doživelo odzven v TV-seriji Vrtičkarji (predvajala jo je nacionalka leta 2000, scenarij zanjo pa je napisal Andrej Rozman-Roza) in dokumentarcu (Zelena utopija, 2013, scenarij in režija Urban Zorko, Marko Kumer-Murč), ki je nastal po izteku enoletnega obdobja, v katerem je bil Maribor Evropska prestolnica kulture.… Več Vrtičkarji, vrtičkarji … tokrat v mednarodnem raziskovalnem projektu

Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe

Besedo »antropologi« iz naslova bi lahko zamenjali z marsikatero drugo: etnologi, komunikologi, kulturologi … Pravzaprav večina družboslovnih in humanističnih smeri v duhu časa, ki veleva maksimalne izkoristke v čimkrajšem obdobju, zlahka obvelja za nekoristne. To (neutemeljeno) prepričanje gre celo tako daleč, da se tudi pri prijavljanju na projektne razpise za raziskovalno delo s področja humanistike… Več Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe

Ljudje in kraji v gibanju

Tematike, kot so mobilnost, preseljevanje, pripadnost rojstnemu kraju, odnos do domovine …, danes ne burijo le radovednosti antropologov in sociologov, temveč so zanimive za vse prebivalce hitro spreminjajočega se sveta, v katerem na vse naštete pojme danes gledamo bistveno drugače kot, denimo, pred stoletjem. Pritegnili so tudi pozornost skupine antropologov in sociologov, katerih prispevki so… Več Ljudje in kraji v gibanju

»Prišleki« smo lahko vsi

»Ko sem bila na postdoktorskem izpopolnjevanju na Japonskem, sem bila sprva enako izgubljena v administrativnih blodnjakih kot kitajski priseljenci v Sloveniji,« pravi dr. Martina Bofulin, ki je med drugim avtorica monografije o kitajskih priseljencih v Sloveniji (Daleč doma, Založba ZRC, 2016). Bofulinova je zaposlena je na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ki… Več »Prišleki« smo lahko vsi

Kako dobro poznate biotsko pestrost, evolucijo in človeka? – nagradni kviz

Obeta se nam (ali “grozi nam” – kakor je komu ljubše) dolga, snega polna zima. Verjamem, da vam bo čas hitreje minil med reševanjem kviza, ki ga je za vas sestavil dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Vsi, ki imate radi podkaste, ga že dobro poznate zaradi Metamorfoze (ki gostuje na… Več Kako dobro poznate biotsko pestrost, evolucijo in človeka? – nagradni kviz

Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

Kot smo obljubili, smo se danes lotili težke naloge: izžrebati nagrade v akciji Beseda leta 2016. Najprej je bilo treba spisek glasovalcev in glasovalk, ki je obsegal več kot tisoč enot, razrezati na lističe. Kar je pogumno opravil glavni urednik Založbe ZRC, mag. Aleš Pogačnik:               Lističe smo stresli… Več Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

Arhitektura ni več moško področje, arhitektke sooblikujejo sedanjost

Arhitektura je še do nedavnega veljala za izrazito moško področje in po statističnih podatkih je v Veliki Britaniji še danes kar 76 odstotkov arhitektov moških. V Sloveniji je 56 odstotkov članov Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) ženskega spola. Kaj vpliva na položaj arhitektk v tem poklicu? Kakšne projekte izbirajo? Ali se drugače lotijo arhitekturnega… Več Arhitektura ni več moško področje, arhitektke sooblikujejo sedanjost